Slišim petje ptic v jutro

ko prebujajo dan

a kaj mi če

njihova melodija

ko pa me ne prebuja ob tebi

in ni topline tvojega telesa

ni tvojega obraza

ni tvojih dlani

in ali veš

da se izgubljam

da ne zmorem

brez tvojega obličja

in ni me sram

povem ti

jočem kot otrok

a saj to veš

dobro veš

da sem le podrtija

osamljen korak

brez tvojega dotika

in tavam v praznini

ker ne zmorem

brez tebe.

igor žuravlev