Čudno.
Zdi se mi, da moje telo
pogosto gostuje
na gledaliških deskah.
Preoblačijo ga.
Mu nadevajo nove obrazne maske.
Ga balzamirajo za prihodnost.
Ga uničujejo, da bi ga znova rodili.
Ga nategujejo in krčijo.
Iz njegovih besed črpajo snov
za obsodbe mojih dejanj.
Zanikajo ga vsega, kar ga je v meni.
Jaz pa se pretvarjam,
da tega ne zaznam in
še naprej sadim rožice.
Zgodi se, da vse,
kar prodre skozi kožo
in se okrvavi,
dobi novo podobo.
(Pomislim na pavijanov
zamaknjen pogled
v ljubljanskem živalskem vrtu)
Nešteto je vrednostnih sodb.
Težava nastopi, kadar
v dojemanju sprememb
začutim ničto vrednost
svoje človeške podobe.
Tole se mi zdi pa fajn pesem, oziroma, Andrejka, bi bila odlična pesem, če ne bi bila napisana v nekakšnem vzvišenem, predavateljskem, svetovalskem slogu, ki pesmi nikoli ne koristi.
Skoraj da se odmika od označbe "pesem" in me napeljuje na (razsirjena) "modra misel". Na tvojem nestu bi jo poprvoosebila. Seveda je to samo moj pomislek, ampak je nastal v trenutku. Ko sem pesem prebrala drugič - se mi je še okrepil.
Lp, lidija
Tudi sama sem po večkratnem branju pomislila, da zveni podučno, kar ni dobro. Bom poskusila prepesniti v prvoosebno .
Hvala za namig, Lidija.
Pozdravčke
A
urednica
Poslano:
01. 06. 2012 ob 20:31
Spremenjeno:
02. 06. 2012 ob 13:08
bravo!
:) tako, zdaj se bere čisto drugače, ko je pesem izpoved, je odkrita in takrat deluje tudi na bralce. Ni nam treba stopit v "obrambno držo", pač pa lahko odprto sprejemamo.
In taka je tale tvoja pesem.
lp, lidija
Hvala, Lidija!
Lep večer ti želim.
Andrejka
pogosto gostuje na
na gledaliških deskah.
Verjetno en na odveč.
Je pa pesem analiza, razgovor s samim seboj. Ko se to zgodi, imaš občutek, da ne rabiš razpravljalcev oz. tistih, ki ti gladijo dlačice in rečejo, to pa ne. Oja:). In dobro je kdaj pa kdaj prevetriti sam s seboj:).
lp, ajda
ja, ajda, ziher je bil škrat. ga ni več. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!