odbijajo se od tal
rumeni drobci
suhe preteklosti
polzijo med prsti
posušeni
na žametnem soncu
odbijajo se v višave zajeti
ko pred leti
bili so med prsti ujeti
od bolečine
od sonca ožgani
zarili so se
v rumeno prst
ko otroška čarovnija
peščene gradove je čarala
a zdaj več ni
tistih dni
se mudi
živeti
mi ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Metka JehArt
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!