KAKO PADE ROŽA 2

Potem zaprepadeno
kane v gnezdo zavesti
belo jajce sanj.

Pod črnimi smrekami
mokrega platna jeseni
ti padem v objem.

Čas se razpne do takrat,
ko ista duša se v nama zgane,
zagrne zavese replik,
naju položi spat ...

En sam dotik.
Sled črnila na praznem listu.
Vem, da sva vedno,
vedno
mislila isto.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 25. 08. 2007 ob 01:55
  • Prebrano 704 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 241
  • Število ocen: 9

Zastavica