Nemirne roke položim skupaj,
nič vam ne manjka jim povem,
ko drgetam kot v največjem strahu,
medtem poskušam meditirat,
sproščat mišice in sanjati tebe,
kako me umirjaš in daješ besede,
pri katerih mi umiriš dušo
in daješ polet za moje srce,
ki v iskanju tebe utripa
in se ustavlja, ko te ne najde.
Iščem te med dolinami,
kjer sonce še sveti
in med drevjem,
kjer ptice nežno pojo.
Najdem te v srcu
in zapojem s teboj.
Ujeta v kletki svojega telesa poješ pesmi o cvetoči ljubezni in svobodi
ki pa je ne moreš najti,
ker si jo vtkala v rime, ki hitijo mimo tebe iz zamreženih želj tvojega duha.
Tako je Tomi, vsi ki pišemo pesmi smo se hote ali nehote vpletli v zgodbe,
besede, izpovedi, zahoteno ali ne.
Hvala ti za tvoje besede.
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!