BANŠIJA 2 (NITI ZA SEME) (sonet +)

Železni stroji vrtajo v možgane
In nitke znoja hladnega polzijo
Čez alegorično mi dioptrijo,
Čez mrežnico pokrájine neslane,

Medtem ko v puh zarita diham skice,
Jih s prsti barvam in z zobmi jih režem,
A vendarle nikoli ne presežem
Trdnjave, da prišla bi do kraljice.

Iz ust odprtih dušo si za hipec
Položil svojo vame kot v uválo,
Zadrgnil naju v svoj nasladni škripec;

A mene je spoznanje pokončalo,
Da te, ko spet postal si hladen kipec,
Niti za seme v meni ni ostalo.

In znova stroji vrtajo v možgane,
Ko pot potim po kráterjih neplodnih
In se v metaforah izgubljam blodnih
In grabim podse rjuhe pomečkane.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 14. 07. 2008 ob 22:16
  • Prebrano 1545 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 544
  • Število ocen: 15

Zastavica