Ker imamo pridnega poštarja, sem si ga privoščila ob jutranji kavi. Šele popoldne, ko pride mamica iz službe, prideta na vrsto vnuka. Nona ima privilegij, da je ob pravem času na pravem mestu:)

In kaj lahko rečem, prijetna zgodbica in čudovite ilustracije. V trenutku me je osvojila. Zato upam, da ne pojde v razrez niti en izvod.

Lp, Lea