V prečrni noči brez sence,

kjer je pretemno za silhuete

poskušam stisnit skupaj očesa

in mi ne gre.

Cigareti se nabirajo v pepelniku,

kava diši kot v kavarni, kjer jo spijem za tri.

Duh je preživi za spanje in telo preutrujeno,

da bi zmoglo umirjanje duše.

Gledam na uro in veliki kazalec

se leno vrti. Skupaj preganjava čas,

tiho in brez konca hodiva naprej.

IŽ-lev