Brez obstanka
V prečrni noči brez sence,
kjer je pretemno za silhuete
poskušam stisnit skupaj očesa
in mi ne gre.
Cigareti se nabirajo v pepelniku,
kava diši kot v kavarni, kjer jo spijem za tri.
Duh je preživi za spanje in telo preutrujeno,
da bi zmoglo umirjanje duše.
Gledam na uro in veliki kazalec
se leno vrti. Skupaj preganjava čas,
tiho in brez konca hodiva naprej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 28. 05. 2012 ob 04:41
- Prebrano 532 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 149.27
- Število ocen: 7
