Iz srca v nebo

S prameni mojih las igral se je veter,

božal mi je obraz.

Zrla sem v nebo,

čutila mehkobo duše

In toplino telesa.

Trave in v njej črički,

so klicali moje ime.

Potok z žuborenjem ustvarjal je melodijo,

napolnil moje čute.

Kocine po telesu so plesale čačača.

Veselje bilo je zreti,

 s srcem videti ljubezen

In neskončno milino sveta…

Še danes obračam se na vsa čudesa,

da napolnijo mi vse, kar praznili so mnogi,

mnoga leta…

Barby

Komentiranje je zaprto!

Barby
Napisal/a: Barby

Pesmi

  • 27. 05. 2012 ob 22:59
  • Prebrano 661 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 84.2
  • Število ocen: 4

Zastavica