V sobi z maki

še nisem pobrala

razsutih črnih semen

neke minule ljubezni.

Nisem še obrnila

k hladni steni neke slike,

zaprla srčastih žaluzij

z razgledom v praznino.

Bolečina omamljena spi.

Omrtvičena z uspavanko senc.

Potrgala bom odcvetelost sanj

na vzorcu nepoležanih rjuh,

veke ovenelih latic

zlepila z zadnjo solzo.

Poiskala svež poljub ustnic,

zrelih, opojnih in vročih

in rdečih kakor mak.

ob potoku - Majda Kočar