Ko sije sonce,
na gradovih nabiraš žarke.
Ko sije sonce,
si v črnih luknjah manem oči.
Ko sonce zaide,
na ulicah iščeš drobce veselja
in jaz blodim po starih naključjih noči.
Odganjam vrane, ki sedajo name,
Bežim, ko agonija iz mene ječi.
Upam, da roka zvleče me iz sence
in da kakšen del sonca
nabran je le zame.
urednica
Poslano:
25. 05. 2012 ob 15:32
Spremenjeno:
25. 05. 2012 ob 16:48
Gasperr, všeč mi je ta pesem, ker iti za socem, to bi morala biti slehernikova pot :)
predlagala bi ti normalizacijo besednega reda v zadnjem delu:
Bežim, ko iz mene ječi agonija.
Upam, da me roka zvleče iz sence
in da je kakšen del sonca
nabran le zame.
Zaznamovan (obrnjen) besedni red zmoti lep tok pripovedi, ponavadi ga uporabljamo samo za "lovljenje" stopice in rim. Pri načinu, ko uporabimo prosti verz pokvari še tako dobro pesem, saj obračanje besed k poetičnosti ne pripomore (ravno obratno!).
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gasperrr
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!