Skozi čas
ki ne okleva
minevajo neizrečeni dotiki
tiho jih goltajo trenutki
ki jih niti Bog ne povrne
in še naprej
tli upanje
tako izmuzljivo
da ujamem tvoj korak
se oprimem tvoje dlani
kot nekoč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!