Kratki odbleski nizko spuščenih lestencev

na polakiranem licu violončela

in spokojni mrak v zakristiji,

negibni prizori mehko zaokroženih gibov

upodobljenih na zatemnjenih zidovih,

kot bi razodevali blaženost melodije

Zanima me, ali črv v stranici klopi

čuti plivkanje valov,

ki šepetajo skozi arkade in se nazaj grede

razlivajo po marmorju

Zlato odeti kipci

pridigajo o notranjem miru,

medtem se na njihovih majhnih prstkih

gugajo f-ji dveh fagotov

Najbolj presenetijo zvoki oboe,

ki pajčolanasto ovijajo gladke stebre

Če bi bilo več ušes,

bi jih vse posesala izpod obokanih stropov

Še sreča

Črni suknjiči se razpirajo,

dolge obleke trepetajo po tleh,

nemogoče jih je brzdati

ob vzneseni zgodbi violine,

ki izostri konice angelskih kril,

tudi tistih čisto zgoraj

Postava na razpelu,

zadaj na oltarju,

spokojno pobesi glavo

In sveče ta večer

spoštljivo obnemijo

Milan Novak