Verjamem,
da ne verujem.
Pozabljam
da pozabljam,
ker je pesem
trenutek zapisan
v večnost,
v lahkotnem
pozibavanju pomladi,
v zrelih krošnjah jeseni
in mrzli sapi zime.

V aprilu vse cveti,
novembra vene.

Poletje je
čas negibnosti,
ko gredo leta
navkreber,
v izsušenih besedah,
s korakom naprej,
s korakom nazaj,
med prebliski in ujmo,
v izparevanju
kleče se plazeče
vsakdanjosti.

Kdo sem
na koledarju
večnosti,
praznik
ali delovni
dan?

 

Karel