Prave poti
Vsak dan se rodim na razpotje,
kjer beli porcelanasti smerokazi vpijejo vame.
Oči ne razberejo napisov na njih.
Zato sedim na žgočem soncu
in si s težkimi skalami razbijam glavo,
dokler končno ne najdem vzgona, ki me dvigne in napoti.
Ne vem natanko kam hodim,
ne vem če je prav.
Le to vem,
da vsak moj korak, premik in dih
me pelje bliže.
Bliže sebi in pravim potem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gasperrr
- 20. 05. 2012 ob 13:00
- Prebrano 587 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 187.54
- Število ocen: 5
