Tempus fugit
ko sem bil majhen, se je svet zdel čivkast
in na budilkastem obrazu moje matere so
bile ure zapisane v minutah. še celo jetra
mojega očima so imela zavidljiv volumen.
zdaj ko sem velik, se mi svet zdi sivkast:
mati molče trobenta svoj memento mori,
očimova jetra so razpadla pred nekaj leti,
moj obraz pa ves čas kaže pet do polnoči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 15. 05. 2012 ob 13:10
- Prebrano 892 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 389.5
