Hrbtna poezija:

Boris Pahor, Ta ocean strašno odprt, Slovenska Matica ,1989

Beno Zupančič, Noč in dan, Mladinska knjiga, 1980

Nicola de Pulfard, Knjiga urokov, Mladinska knjiga, 2007

Harville Hendrix, Najina ljubezen, Orbis, 2007

Michal Viewegh, Čudoviti pasji časi, Založba Sanje, 2003

Steven Pinker, Kako deluje um, Založba Učila, 2009

Stanislav Lem, Zvezdni dnevnik, Tehniška založba Slovenije, 1968

Evald Flisar, Čaj s kraljico, Mladinska knjiga, 2004

Marjan Tomšič, Onstran, Založba Lipa, 1980

Boris Grabnar, Noč temna, ki tare duha, Založba Borec, 1981

Jana Kolarič, Kdo le so oni?, Samozaložba, 2004

Goran Bergstrand in drugi, Prostori moškosti, Znanstveno in publicistično središče, 1996

Ivo Zorman, V znamenju tehtnice, Založba Borec, 1989

hehe, morda bom enkrat prebral, te prostore moškosti.

če jih ne bom  napisal.

P.S. A veš sem pisal še preden si objavila seznam knjig. Zdaj vidim, da je predolg 

No, enkrat si jih že prebral - moje :)

Je pa zanimivo, da je ženska(samcata in edina med moškimi) vprašala: Kdo le so oni? Ti si pa lepo odgovorila. Kako se fajn izide:).

lp, ajda

Fajn zdrs po hrbtiščih knjig. In morda res ne bi bilo napačno (čeprav komunicira z naslovom, in je hkrati lahko retorično), če bi bil del Kdo le so oni z vprašajem na koncu, in čeprav so prostori moškosti še kako (tudi zvočno) vabljivi, je res tu težišče pesmi?

Lp, ana

Ana

Sama vidim težišče tu, ja, prav v onih prostorih moškosti, ko ne razumem (kot ženska), kaj tehtajo, torej većna uganka. Saj ne mislim, da je to zdaj neka nova tema, je pa nenehno ugibanje. tvoj predlog bi pomen spremenil, saj sama čutim razliko. Težko razložim, očitno nisem najbolj jasno napisala, a ne sprašjem se v smislu, kaj so to zdaj za eni (iz Marsa), ampak na kakšen način delujejo. Na kakšen način razmišljajo, kako spoznati te prostore in se orientirati.  

Kje pa ti vidiš težišče?

Ajda,

a veš, da sem se prav zamislila ob tvoji opazki. Pravzaprav sem morala najprej pogledati, kaj misliš. Heh. Prav zanimivo, tudi v kontekstu pesmi, čeprav nenamerno, podatek o avtrojih razširi razmišljanje iz intimnega na širše, se mi zdi.

Lp, Z.

Takole bom rekla: ko sem brala prvič (ne da bi vedela, da gre za naslove knjig), se mi je pesem zdela tako dialoška, in ljubezenska, (z uroki in čudovitimi časi in najino ljubeznijo)  ... no, seveda, alarm se, če ne prej, prižge pri Noč temna, ki tare duha. Zaradi vsega tega mi je prostor moškosti izzvenel povsem žensko ;-) in da pravzaprav ni nič takega tam, kar bi bilo skrivnostno ... in pričakovno.

Nimam idej sicer okrog same pesmice. Samo pišem, kot bralka.

Lp, Ana