Za dobro jutro ste mi ukradli švicarski pipec in sirove luknjice
pa ravno sem se pripravljal k vršičkanju
da bi iz bohotnih sadik
na predvidljivih palicah
vzgojil sočne in mesnate ideje za solato svojih verzov

zato, prosim, vam ni treba še plezati po steblih
in krasiti popkov in cvetkov s pekočimi iztrebki

in mi ponoči lesti v uho ter me kužiti
z evrovizijskimi popevkami, plesnijo
in nižjim pogovornim jezikom

mi prišepetavati, da ste širokooko perje
železna mreža, mati in cement

da potem razmišljam
kako na vas polivam magijo koprivnih pripravkov

čeprav nočem biti kot tisti nekrofilni futuristični poet
ki je honorarno prodajal sužnje

ampak bi bil veliko rajši pes s torto v gobcu
ali kakšen pozitivni lik iz Čebelice Maje
ki deli krofe dokler ne pade dol

in vas opazuje

kako hirate pred očmi faliranih odrešenikov
ker ne morete odpreti konzerve

kako vas vedno pogosteje obletavajo uhljata vprašanja

medtem ko zalivam sveto prepričanje
da sem vas pustil za sabo

vse dokler se v človeškem krdelu
obnemel ne uzrem

kakor Gargamel

ki tepta brezdušne konfekcijske flance

pod prekleto sivo mavrico
jeze

Srečko Luštrek