Čepim na hrapavem zidu,
roke objemajo kolena.
Prsti ihtavo
brskajo po prodnikih.
Prvi že leti proti gladini.
Pogled na temenu čokate postave.
Večja je jeza, manjša postaja.
Sprejela sem
razdaljo umikanja.
Stopila čez jarek zgovornih besed.
Se ozrla v krošnjo tihote.
In odšla s spuščeno zanko
na najlonskih nogavicah.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mayamaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!