Pretresljiva izpovedna pesem, ki si jo prav mojstrski oblekel in poslal v širni svet

Dušan,

pesem je izvrstna. Kljub temu da bi lahko kdo v njej prepoznal kakšne konkretne namige, se mi zdi, da ti je uspelo lepo izpeljati. Prestavim jo lahko v marsikatero situacijo, pa še vedno deluje. Takšni so pač časi, v katerih živimo. Čestitam za izvirne metafore in za zelo dobro izpeljano "rdečo nit" pesmi.

Lp,

Lucija

Dušan, 

čestitam ti za to izvrstno in pretresljivo pesem. Če bi lahko bi z drsnikom šla še veliko dlje proti desni.

Lp, Lea

:)

Vsi imamo matere in vsaka je cvet zase, ki oddaja svoj parfem mogočnosti. Dobro si ga sigmatiziral . Lep pozdrav vsem nam omiljeni pjesniće. Tomi

Hvala Breza, Lucija, Lea 199 in Tomi za pohvalo! Te teme redko zapisujem v pesmih. Bolj sem nagnjen nostalgiji. Ja, je psihološka, socialno kritična in aktualna.Nekaj imam kratkih zgodb o teh temah, ena je tudi kriminalka, ki jih moram še dodelati. S pisanjem zgodb pridem včasih do potlačenih odkritij v podzavesti. Pisanje je res super zadeva. Prej jih moram "čustveno predelati" v sebi. Ta pesem je nastala kot tok zavesti - z minimalnim popravljanjem.

Še enkrat hvala vsem za pohvalo!

Lahko noč, DUSANN

ni  in ni mi dalo miru, pa se moram oglasit. sem prebral tole pesem vsaj 20x.
lahko se sicer strinjam, da je trpka, izpovedna  ... ipd., ampak prav moram reč, da me ne gane in da je švoh - kako sem že tule prebral nedavno: umetnost je laž, ki pa mora biti verjetna, da prepriča. pa še kruikuji, pa ritolizniki portala,  Juda ... (moj bog!) - ni da ni - a se hecate?

no, lahko si predstavljam, da se je kdo našel v tem pisanju, jaz se vsekakor nisem,
in bi mi dol viselo, četudi bi se. se pravi - ne oglašam se zaradi tega, le potrebno se mi je zdelo povedat, da je pesem kot pesem - bržkone zelo povprečna.

lp


 

Ja, no, okusi so različni. 

Meni je pesem zelo všeč, oziroma mi naredi mravljince na koži.

Seveda, vedno spoštujem drugačno mnenje, ne vsiljujem svojega pogleda.

Lp, Lea

Ja, vsakdo od nas čuti drugače. Meni pesem deluje prepričljivo in presega izpovedno noto, je postavljena v širši kontekst, slika pa se mi zdi precej realna, odraža vsesplošno psihotično stanje v medsebojnih odnosih. V tej pesmi lahko vidim Dušana in njegovo mater, lahko pa tudi sebe ali pa kateregakoli posameznika v tem našem kaotičnem svetu, družbi/materi. Naši odzivi na zunanje dražljaje nikoli niso niti ne morejo biti isti, eni zanikamo, da je karkoli narobe, drugi se zatečemo po pomoč, tretji pa le zamižijo, četrti pa vztrajajo v vojni s svojimi in tujimi demoni … kakorkoli berem in obračam to pesem se me dotakne, v celoti mi deluje, kot kruiku.

Lep pozdrav vsem skupaj!

MATERI

vsako jutro ko vstanem

in mi za dobro jutro

namesto ponujene kave

zmerjaš s  prekletim  Bosancem

prekletim Judo Iškarijotom

najprej se stresem

potem se pogledam v ogledalo

in si rečem jaz sem Bog

ko ti odtavaš v svoje psihoze

z drsajočimi koraki

in mi kompulzivno razkazuješ

fleke na šalicah

(za katere naj bi bil jaz kriv)

(prva kitica še gre. Imamo namig na Skodelico kave(?),
prikaz težavnega odnosa, Judo in Bosanca,
ki skupaj delujeta pretirano, no, ni pa nujno)
 

jaz odhajam v ambulanto

da naredim nekaj iz sebe
(v verze zapisana fraza)

ko ti ostajaš  sama

v hiši z rešetkami na oknih

med svojo žalno glasbo letečimi ženskami (ne znam si predtavljat pomena)

orehovimi komodami

črnimi limuzinami in jehovimi pričami
(kopičenje podob brez jasne povezanosti in pomena)
 

med črno-belimi fotografijami svojih rabljev

ko polagaš cvetje na njihove grobove

ko ne vidiš nikogar razen sebe

ki ne spoštuješ nikogar (... in ničesar ?)

razen črne kronike

kruikujev

in črno magijo (črne magije)

ne ne jaz nočem vsako noč sanjati Černobil (a)

(? spoštovanje črne kronike - kaj naj bi pa to bilo?
izum Yode - kruiku - v družbi s črno magijo
in celo Černobilom ... v kakšni povezavi?)
 

ne ne govori mi da ti ni nič

(psihotik je neodgovoren človek

ki visi na tujih ramenih

je čisto navaden šlepar

psihopat je človek ki srka tujo kri

in pljuva svoje lastno seme

je čisto navaden slepar

ki ne občuti ne dlani

ne žametnega glasu)

(verzificirano fraziranje psihoterapevščine, na koncu začinjeno
s klišejema. šlepar = tovornjak, da bi bil nekdo, ki se šlepa pa še nisem šlišal,
lahko pa da obstaja ta pomen?)

 

ne ne maram katekizma

(ne belega ne črnega)

(morda črno - rdečega; klerikalno - komunistično,
ali kar enak pomen svetlobe in teme - kar bi bila res krepka)

ne nočem ostati slabič kot ti

prekleti pesnik s posranimi gatami

kot tisti kurčev Baudelaire

(ki je kavsal črnko

ker se je bal  belih  žensk)

ne ne maram biti

ritoliznik nekega portala

(morda manjka le še Stalin. če je ta pesem  nagovor, materi,
očitno ostareli, ki živi v preteklosti in svojih svetovih -
kako more delovati prepričljivo omenjanje  Baudelaira
in celo nekega ( hehe) portala. recimo, da bi to prebral
nekdo, ki še ni slišal za pesem.si. kaj si lahko
predstablja pod nekim portalom in njegovimi ritolizniki?
(že slišano v povezavi s parimi člani, pa nočem začet zdrah))
 

jaz hočem postati mož

in ne copata

ki objema drevesa

ki zna zažgati svoje pesmi

ki se dotika las dobre ženske

in z njo potuje po trans-sibirski železnici

in jebe se mi kaj mislijo o meni

oni

in tisto kukavičje sorodstvo

brez vesti

(spet malo fraz, nenujne slikovitosti - transsibirska,
in zaključek, za katerega ni pojasnila, da bi mu verjel - le enostranska sodba
(o sorodstvu)

ti pa kakor hočeš 


...................................
tko, probal sem argumentirat prejšnje mnenje,
da ne bo obviselo,
kar sevda nima zveze  z okusi

 

lp

Iiii, brundo, ob tako podrobnem seciranju, težko, da bi si katerakoli pesem na tem portalu zaslužila biti podčrtana. Mislim, da ni idealne pesmi, so pa pesmi, ki se nas dotaknejo, prisilijo v razmišljanje, ali pa nas preprosto vsrkajo vase in nam predramijo čutila a da ni sami ne vemo, zakaj. V pesmi se najdemo, ali pa ne in s tem ni nič narobe, pač kot bralci in avtorji smo si preveč različni. In hvala bogu, da je temu tako! Tako nihče ne ostane praznih rok. Nekateri bralci iščejo smisel le v napisani besedi, drugi pa v tistem fluidnem prostoru med besedami. Meni osebno je beseda le odskočna deska v ta fluidni prostor, ki mi odseva »mojo pesem« , odvisno od tega kakšne asociacije mi vzbuja posamezna beseda. Pesmi brez ločil, takšne kot jih piše Dušan in še nekateri, so zahtevne, še posebej če so nabite z metaforiko, simboliko, večplastnostjo …  Nikakor ne nasprotujem tvojemu mnenju, le zagovarjam svoje mnenje. Recimo Bosanca in Judo ne dajem v isti koš, berem tako, da je za Bosancem vejica, Juda pa drugi vidik (v žalitvi?). Tudi izza žalne glasbe si predstavljam vejico, leteče ženske pa si lahko predstavljam kot mimoidoče ženske (sosede) s katerimi si izmenjamo par besed, lahko pa tudi ženske, ki si krajšajo čas »skakanjem« s kave na kavo. Asociacije na črno kroniko, kruiku, Černobil se mi tudi zdijo smiselne, saj ne moremo zanikati, da si marsikdo  nahrani dušo z branjem črne kronike, da bi čez dan sploh imel o čem govoriti (hehehe, imam tako sosedo), Černobil pa še dan danes rojeva pohabljence, mar veliko drugače učinkujejo sistemi  v družbah, ali pa slabi medsebojni odnosi v družini? O Baudelairevem življenju ne vem nič,  toda iz tega Dušanovega konteksta pa tipam strahove, strah od samega sebe, ali pa strah, ki nam ga vzbujajo drugi. Ne vem, meni se tako bere ta pesem, kar nikakor ne pomeni da imam prav, le seciram svoja čutenja.

Je že zrasla kakšna postrv  na vrtu?, slinim se.

Lp, breza

ok, na hitro, ker nimam več časa pisat romanov.

Iiii, brundo, ob tako podrobnem seciranju, težko, da bi si katerakoli pesem na tem portalu zaslužila biti podčrtana.

se ne strinjam, bila pa bi podčrtana kakšna manj - ali pa tudi ne, ker se podčrtavanje uporablja (tudi) kot vzpodbuda, ko pri kom pride do
napredka v pesniškem izrazu - proti čemur nič nimam in se mi celo zdi posrečeno.

še o pesmi - ponavljam: je trpka, vsebina se potencialno dotika mnogih, zasluži si pa biti napisana veliko bolje. v sami pesmi pogrešam tudi zakaj - tak odnos. če bi to bilo nakazano v širšem kontekstu, pa bi lahko govorili o širši, družbeni ipd. večplastnosti, pa še mati, ki je v pesmi brez glasu, ne bi bila tako zelo na nemilost prepuščena (ob)sodbi.
tko pa je dojemanje pesmi ( zaradi neizdelanega izraza)  prepuščeno (domišljiskim) naporom bralcev. seveda nimam nič proti, če se kdo ob branju ježi in navkljub nejasnim metaforam, odvečnostim,  s pomočjo teh naporov, vidi v pesmi svega i svašta.
vseeno pa mislim, da ima fluidno medprostorje še veliko neizpolnjenega prostora.

lp

postrvi? obvezno!


 

ja

Hvala Breza za tvoj dodaten in zrel komentar.

Dobro je imeti tudi nekaj znanja iz psihologije. Zoran Pevec navaja v knjigi: Kako narediti pesem kar nekaj literature, ki bi jo moral vsak pesnik in kritik prebrati, da ni psihološko nepismen. Potem se lahko loti nekega seciranja. O Starših in materah je pisal: Freud, Košiček in Susan Foward v knjigi Strupeni starši. Empatija ima tudi svoje meje. Potem bi morali recimo - če gremo v skrajnost Silva Pluta osvoboditi, ker je bil toliko tlačen in zlorabljen in odobravati njegove postopke. Enako Adolfa Hitlerja (Erich Fromm -Anatomija ljudske destruktivnosti). Empatija do subjekta matere je v tem, da ji pomagaš najti pot do zdravnika - če to noče ji ne moreš pomagati. Nima te pravice tlačiti in zmerjati in ovirati k odraslosti in samostojnosti. Če ti te pravice ne dovoli ni mater, četudi je biološka..Kar seješ tudi žanješ. Pisal sem o nekaterih materah nasplošno. Psihotik noče priznati, da je z njim kaj narobe in krivi najbližnjega. Eden se je celo hvalil na portalu, da bo vedno odvisen od drugih. Pozabil pa je na tiste, ki trpijo ob njem in ki se trudijo da bi mu pomagali, ko je v svojem filmu. Ima pa obdobja normale, ko se lahko odloči kaj bo storil. Psihopat vali stvari na drugega in se pazi, da se ne izda. Z njegovimi možgani je vse v redu in nima psihoze.Vedno se skriva in pod krinko dobrote počne grozodejstva. Poglejmo polpreteklo zgodovino.

Lp, DUSANN