
ko te odpeljejo na vozu brez koles
in te stresejo na kup brez temeljev
se zaveš
da si doma
negibno kliješ
v kompostu življenja
v hrbet sonca nekoč poženeš korenine
Silva, tole je pa krasna hvalnica življenju, v bistvu pesem, ki lahko govori tudi o tem, da se vse, kar je zasenčeno, lahko, če se le hoče, nekoč vrne na osončeno stran. lahko govori o tem pravim, če seveda hočemo tako brati!
Kratko, hitro, nekomplicirano.
Lp, lidija
Vaaaaaaaauuuuuuuuuu...mrzlica.....pa me ne zebe, lepo mi je s tvojo pesmijo...resnično, grenko-sladko...
Hvala, da jo lahko berem!!!
LP, OP
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!