danes me kličeš
pa te ne slišim
moja ušesa so gluha
ker so se napila samote
odmev me oblači v nepredušnost
in skice dneva so težko svinčene
preorji ledino
da zasejem seme smeha
v nedrja praznine
naj vzklije
kar že dolga leta čaka
v svobodo trepeta
in mežika v temi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!