Neslišno
tečejo peščena zrna,
gredo sence čez pročelja,
nebo slika akvarele,
se preoblačijo gozdovi,
objemajo mahovi kamne,
ostaja prah za spomeniki,
se guba lice v ogledalu
in spomini se gubijo.
Neopazno v morju časa
utone najpomembnejši
največji jaz.