Sava 3 (poskus soneta 17)
Je Sava bučno tekla med skalovjem,
potem pridrla v našo je dolino
in preden tok dosegel je ravnino,
smo poigrali z njenim se vodovjem.
Smo kradli, česar nam ni sama dala.
Je vzela nekaj. Tega ni hotela ...
Kot, da tam v strugi ne bi teči smela
tako, kot je v prvotnih dobah znala.
Ne, ni se ona, Reka, razjezila,
je človek le preveč od nje zahteval,
pozabil, da ni vedno blaga, mila.
Zdaj vedno nas bo grozen srh preveval,
čeprav si tega sploh ni zaslužila.
Ker Smrti krik z bregov bo njenih zeval.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 07. 07. 2008 ob 08:52
- Prebrano 777 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 385
- Število ocen: 13
