Poljub, sladek, dolg in lep,
po poljubu le tišina,
zameglila je pogled nate.
Vem, kar rekel boš, ne bo lepo,
čutila sem treslaj tvojega srca,
in mirnost tvoje roke...
Rekel si, morda se slišiva še kdaj,
in jaz razmišljam, le zakaj?
Bila sem na sredini in ti na desni,
še veliko jih moraš poljubiti,
upanje pustiti...
Meni ene so dovolj,
zato iskala bom še bolj,
da najdem jih v očeh,
kjer iskrice zameglijo ves pogled.
Greš...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!