tesnoba

iz grobov je bila povrnjena tesnoba

gladila ti je kožuh

dlake na trebuhu so se ti redčile

kot garjavemu psu

 

komaj se je premikala

govorila je kot otrok

oči je razprla na široko dlani

 

luči pogleda so ovenele

ko

 

je žeja okamenela v solni steber

 

iz stebra pa so gnale palme

ki so skopo rodile grenke dateljne

 

zabloda okusa je peljala v ogenj

vročica je scvrla um

ki se je skrknjen

 

kot beljak jajca v razbeljeni kozici

s cvrčanjem zahvaljeval vzvišenemu

 

v tulipanasti kozarec

ti je nasula prevročega peska

poznavalsko si ga ovohal  

dišal

 

je po seču puščavskih psov

brezno

Y

Y

Poslano:
03. 05. 2012 ob 18:57

zdi se da imamo opravka z nekakšno evolucijsko zadevo, kako je v resnici prišlo do modernega človeka (he,he). zdi se mi da sicer ne sledim vsem plastem, je pa ta osnovna človeška potreba (žeja) zanimivo vpeta v kombinacijo s hidrofilnostjo soli in puščavskega peska ter sečnine. sliši se kakor da nekaj razlagam, ampak le pišem kaj doživljam ob branju, danes je tak dan na polju sivke.

lp, M. 

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 05. 2012 ob 19:05

Tako fino, tudi samabi rada kaj "razlagala" pa mi za utemeljitev podčrtanke pravzaprav ni treba kaj dosti dodajat, ket je že Matjaž naredil tal lep uvod.

Pesem, ki se te prime in drži. LP, Lidija

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 03. 05. 2012 ob 17:04
  • Prebrano 1099 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 695.2
  • Število ocen: 18

Zastavica