Dekompozicija
slabo se spoznam na svinčnik
včasih narobe pritisnem
in na ramena se ti zlijejo slapovi sonca
prek lic žuboreča pesem
se ti na prsih koplje v tolmunih
in ko zmanjka grafita poslušam
odsotnost zvoka še ni tišina
in odsotnost ljubezni še ni bolečina
glasba ne potrebuje melodije
ali mora človek imeti oči
da bi bil človek
pod kamni se valijo zrna peska
pod vsakim oceanom se prašijo tisočletja
pod teboj so matere
so matere in očetje
in prek neba žuboreča tišina
je pesem pod slapom grafita
Tale žuboreča tišina se je brez grafita popisala po meni...njena dekompozicija pa je taka lepa glasba...
LP, OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 02. 05. 2012 ob 18:36
- Prebrano 1095 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 442.15