Prsti tavajo med črkami
kakor da bi igrali klavir,
vedno bolj je popisan ekran
kakor zadnje pismo,
ki ima polno besed.
Misli so se spojile v en tir,
zdaj gibčno osvajajo tipke,
ki se dvignjene ponujajo
in dajejo besedi pomen.
Beseda za besedo,
grem naprej,
kakor voda gasim ogenj,
ki gori.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!