
Kot berač
ki čaka na iztegnjeno dlan
sedim dolge ure pred ekranom
da si utegneš vzeti čas
se mimogrede spomniti name
za klik na tipkovnico
za trohico upanja
ki umira do naslednjega dne
ko zopet pripet na ekran
čakam da napišeš pesem
v kateri upam da sem jaz.
Ne želim biti sam, zato ti v samosti ponujam dlan,
če sem "sam" me bode "ost," vesel sem, da si moj gost,
IN ČAKAM, čeprav te odseva le ekran...
Če že čaka, bi vsaj ženski svet imel malo več razumevanja, da ne bomo samo moški tisti, ki ti ohranjamo voljo gledanja na zaslon.
Vsi smo v čakalni vrsti na neizpolnjene skrite želje, še najmanj radi zaslonov, pač pa radi odkrivanj kaj se vse v naši notranjosti dogaja glede drugačnih sfer, ki se odvijajo v drugih občutkih ob čitanju ali gledanju dogodkov iz naša bližnje in dalnje okolice. Lep pozdrav
Pozdravljen Tomi
Vse dobro želim!
Lp, Igor
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!