Zdaj ne morem več umreti

Pijem tvojo svetlikajočo vodo.

Tvoje odseve sotesk in goličav.

Na tvojem prangerju se razpenjam.

V tvojem lovorjevem vencu se odžejam.

Nevaren angel si, ko padaš,

a tvoja krila me dvigijejo v ples lepega.

Igram se s tvojim otrokom, za hip spet deklica.

Vriskaš neukročen v nepričakovano,

ko kljubuješ viharju nad divjimi vodami.

Vabiš tigre in ritme in divje udarce,

ko z mačjimi očmi ločuješ sence od noči.

 

Le to vem: zdaj ne morem več umreti.

Od daleč se odzivam na klic pomladnih vej,

moje rane se celijo,

pod lapuhovimi listi nežnosti

slutim v meglicah ležati ognje in jelene.

V drobnem, komaj razprtem bezgovem cvetu

sem prah, ki ga povsod raznaša veter.

 

V majhen košček razmočene pomladne zemlje

si me zasejal kakor nebo,

preden je umrlo v svoji solzi.

ob potoku - Majda Kočar

Svit

Poslano:
30. 04. 2012 ob 15:54


zdaj vem zakaj ne morem  umreti,
ker vabiš tigre, da v ritmih  udarcev celijo rane pod listi lapuha,
ki  meglicah ognjev ležijo z jeleni v solzah semen tvojega neba...

 

 

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
30. 04. 2012 ob 23:51

:)  zato, ja! :)

LP, OP

Zastavica

platanas

Poslano:
01. 05. 2012 ob 14:00

Čudovita.....lp,S

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
01. 05. 2012 ob 17:55

:) vesela!

LP, OP

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 30. 04. 2012 ob 15:19
  • Prebrano 755 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 492.4
  • Število ocen: 12

Zastavica