Ničesar več ni
da ne zblaznim živim od spominov
lažem si da se vse uredi
in da življenje spet dobi smisel
pogovarjam se naglas
se pretvarjam da si tu
kako sediš ob meni
mi vzameš roko v svojo dlan
me poljubiš na nagubani obraz
govoriš kam bova odšla to poletje
a vse prehitro me prebudi stvarnost
ko se boleče zavem da se nikoli ne vrneš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!