kot pajacek mali
sedim na kahlici in maham Petru Opeki
ki je skozi okno sirotišnice
v spremstvu angelčkov in jelenov
odveslal proti skrajnim sestradanim mejam osončja
da bi nas nakrmil

včasih potem - pol lačen, pol sit
sanjarim
da si z močjo prezrtih otroških grimas
sezuvamo betonska korita

da v preperelih vojaških čeladah in škorenjčkih
nesemo star kruh na oltarje multinacionalk

da bodo pnevmatične hostese
iz celofana odvile

nerabljene grabljice, kanglice in lopatke
naših prednikov

s katerimi si bomo ob plesu in prepevanju evangelijev

iz cementnih solz

sezidali

potičke

Srečko Luštrek