Izginjam
Koliko je vredno življenje
ko ti preostane kot sopotnik
cenena steklenica vina
in vsakodnevni monolog
ko se odvisno od promilov
loviš med izmuzljivim upanjem
da se pripeti nekakšen čudež
ki izbriše tesnobo v prsih
a čudež je zame kot upanje
razkošje ki ga nimam
le umazani kozarec imam
ki ga neutrudno polnim
ker v njem je na trenutke lepši svet
a kaj potem ko se enkrat kozarec sprazni.
Prišli so časi skromnosti in razmišljanja. A nam ni potrebno razmišljati, ker se za to bori naša vrhuška od nas izvoljenih mislecev, ki nas bodo popeljali v drugo Švico( PO PETERLETU). Kaj drugega nama preostane kot to, da si lepo točiva domače vino in čakava na najino Švico, katera se kot fata morgana že nasluti ob nekaj kozarčkih in pravi družbi. Lep pozdrav in čestitke k tvojimi iznešenimi razmišljanji pretočenimi v poezijo. Tomi
Pozdravljen Tomi,
veš jaz še nisem bila v Švici, tako si lahko samo predstavljam tako je tam.
Če je to drugo Švica, pa tudi nimam nič proti.
Bodi lepo,
lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 26. 04. 2012 ob 12:18
- Prebrano 815 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277.6
- Število ocen: 8