
imaš že povsem bele oči, vrtoglavka:
pod odejo je urh in polna luna ti jo
mane! opolnoči bo ozelenela fuksija,
prišel bo mrož s polnim rezervarjem
in z bruniranim polhom, s pogledom,
slinastim do obisti. ti bo olajšal
pomlad? zadrga v tvojem grlu popušča,
v stenah so netopirji, na poličkah pa
pomade. pitala boš kolibrija in polhu
slekla kožo. gol bo drgetal do sivega
jutra, z bršljanom v lisastem gobčku.
ko boš zaspala, ti bo zapela budilka.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!