Ne ene, ne druge "pesmi" izpod peresa Mišela nisem ocenil.

Pred naslednjo objavo naslednje "pesmi" bi proporčil branje pesmi. Naj se prebere cela knjiga Janeza Menrata Statve življenja. Debelost knjige bo vsakega cagavega avtorja že v začetku prestrašila in odgnala, bolj vzdržljivi bodo našel v njej tudi nekaj zgledov za "uspešno" družbeno-politično-kritično liriko /če je kaj takšnega na takšen način sploh mogoče.../ 

Videti je tudi, kot da nikoli ni odveč nasvet: branje časopisov nikamor ne vodi.

Mhm