Forum

preoblačenje, Breza

Samo sam se presvukla                        Samo preoblekla sem se

Ne idem nikuda. Nemam potrebe.       Nikamor ne grem. Ni potrebe.

Sav rod je uz mene. Bliskost               Ves rod je ob meni. Bližina

ne poznaje razdaljine ni vrijeme.         ne pozna  razdalje  in ne časa.

Stoljeća su prhka poput pepela.          Stoletja so prhka kakor pepel.  

Kad u njih zakorači moja ljubav,           Ko vanje zakoraka moja ljubezen,

potonem do dna, raspršim stoljeća      potonem do dna, razpršim stoletja

i vidim početak. Moj rod je isti.             in vidim začetek. Moj rod je isti.

moja ljubav je ista, samo ja sam           moja ljubezen je ista, samo jaz sem

drugačija. Ne znam lepršati poput        drugačna. Ne znam frfotati po

pepela nataloženih stoljeća, što se        stoletjih, otovorjenih s pepelom, ki se

digne samo zato da se može vratiti      dvigne samo zato,da se lahko vrne

da mi prekrije ljubav. Da je iznova        prekrit mojo ljubezen. Da jo ponovno

tražim. Od roda do roda. Svjetlost       iščem. Iz roda v roda. Svetloba

u naličju oka je sasvim drugačija,        v obličju očesa je povsem drugačna,

raskrije daleko više od onoga što         razkrije precej več od tega kar

tražim. Zaslijepi sve druge, mene      iščem . Zaslepi vse ostale, mene  

   ne može. A niti roda. Glas kojim      ne more. In tudi ne rodu. Glas s katerim

dozivam ljubav, jekom mi uzvraća.      kličem ljubezen, mi odgovarja z odmevom.

Svaki put je tiši, ali nije drugačiji.       Vsakič tišji je, drugačen pa ni. 

Samo sam ja na drugi način ista.        Samo jaz sem  ista na drug način.

Znam, ljubav je tu, među nama.          Vem, ljubezen je tu, med nami.

Nisam sama. I ne idem nikuda.            Nisem sama. in nikamor ne grem.

 

breza

Poslano:
24. 04. 2012 ob 15:18

Hvaaaalaa, Lidija, krasno,  prijetno si me presenetila smiley!

Le nekaj pripombic, verjetno si narobe razumela nekatere hrvaške besede, predvsem besedo talog - nataloženo, kar pomeni nekaj kar pada na dno, kar se seseda eno na drugo - nataložena stoljeća, ne vem kako bi to prevedla v slovenščino, ob tem se mi je porodila asociacija na dim - odimljenih stoletij, stoletja, ki se ne vidijo, ni jih več, le pepel so za sabo pustila, ne vem, mogoče se boš v tem kontekstu spomnila še kakšnega boljšega izraza. Druga beseda je naličje pa pomeni druga stran tistega v kar gledamo, recimo list, ki ni isti odzgoraj in odspodaj, ah, ne znam razložiti drugače, vglavnem s tem sem hotela reči, da zunanja svetloba ni ista, kot notranja svetloba, ko obrnemo oči vase.

 

Samo sam se presvukla                        Samo preoblekla sem se

Ne idem nikuda. Nemam potrebe.       Nikamor ne grem. Ni potrebe.

Sav rod je uz mene. Bliskost               Ves rod je ob meni. Bližina

ne poznaje razdaljine ni vrijeme.         ne pozna  razdalje  in ne časa.

Stoljeća su prhka poput pepela.          Stoletja so prhka kakor pepel.  

Kad u njih zakorači moja ljubav,           Ko vanje zakoraka moja ljubezen,

potonem do dna, raspršim stoljeća      potonem do dna, razpršim stoletja

i vidim početak. Moj rod je isti.             in vidim začetek. Moj rod je isti.

moja ljubav je ista, samo ja sam           moja ljubezen je ista, samo jaz sem

drugačija. Ne znam lepršati poput        drugačna. Ne znam frfotati  kakor 

pepela nataloženih stoljeća, što se       pepel odimljenih stoletij, ki se

digne samo zato da se može vratiti      dvigne samo zato,da se lahko vrne

da mi prekrije ljubav. Da je iznova        prekrit mojo ljubezen. Da jo ponovno

tražim. Od roda do roda. Svjetlost       iščem. Iz roda v roda. Svetloba

u naličju oka je sasvim drugačija,       spodaj očesa je povsem drugačna,

                                                           Svetloba obrnjenega očesa?                                                       Z notranje  strani očesa?

raskrije daleko više od onoga što         razkrije precej več od tega kar

tražim. Zaslijepi sve druge, mene      iščem . Zaslepi vse ostale, mene  

   ne može. A niti roda. Glas kojim      ne more. In tudi ne rodu. Glas s katerim

dozivam ljubav, jekom mi uzvraća.      kličem ljubezen, z odmevom mi vrača. (rod)

Svaki put je tiši, ali nije drugačiji.       Vsakič tišji je, drugačen pa ni. 

Samo sam ja na drugi način ista.        Samo jaz sem  ista na drug način.

Znam, ljubav je tu, među nama.          Vem, ljubezen je tu, med nami.

Nisam sama. I ne idem nikuda.            Nisem sama. in nikamor ne grem.

 

Hvala ti, draga Lidija!

Lp, breza

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 04. 2012 ob 16:35

ja - NASLAGE so ta beseda :))))

 

torej, breza, popravljam, hvala za pomoč! Predvsem tam okoli tistega odmeva sem ga res polomila, ni mi bilo jasno, ker nisem vedela, ali je glas osebek ali predmet!

 

 

Samo preoblekla sem se

 

 Nikamor ne grem. Ni potrebe.

 Ves rod je ob meni. Bližina

 ne pozna  razdalje  in ne časa.

 Stoletja so prhka kakor pepel.  

 Ko vanje zakoraka moja ljubezen,

 potonem do dna, razpršim stoletja

.in vidim začetek. Moj rod je isti. Tudi

 moja ljubezen je ista, samo jaz sem

 drugačna. Ne znam frfotati po

 stoletjih, obloženih z naslagami  pepela, ki se

 dvigne samo zato, da se lahko vrne

 prekrit mojo ljubezen. Da jo moram

  ponovno iskati. Iz roda v roda. Svetloba

je na notranji strani očesa  povsem drugačna,

 razkrije precej več od tega kar

 iščem . Zaslepi vse ostale, mene  

  ne more. In tudi ne rodu. Ta mi glas

 s katerim kličem ljubezen, vrača z odmevom.

  Vsakič tišji je, drugačen pa ni. 

  Samo jaz sem na drug način ista.

  Vem, ljubezen je tu, med nami.

  Nisem sama. In nikamor ne grem.

 

 

... kako se ti zdi? ...

  Lp, lidija

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
24. 04. 2012 ob 21:13

Mislim, da je potrebno frfotanje prisoditi pepel-u kot je to v originalu

Ne znam frfotati kot pepel !!!

stoletnih usedlin (usedlin stoletij/naslag stoletij), ki se

 dvigne le zato, da bi se lahko vrnil

in prekril mojo ljubezen

 

Iz roda v roda. - Iz roda v rod ali po vseh rodovih

Lp, JUR

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
25. 04. 2012 ob 10:35
Spremenjeno:
25. 04. 2012 ob 10:38

Smo nekaj dodelovali kar v objavi, avtorica mi je pomagala ;    hvala za pomoč tudi tebi, JUR.

LP, lidija

 

takole je trenutno:

Samo preoblekla sem se

 

Nikamor ne grem. Ni potrebe.

Ves rod je ob meni. Bližina

ne pozna  razdalje  in ne časa.

Stoletja so prhka kakor pepel.  

Ko vanje zakoraka moja ljubezen,

potonem do dna, razpršim stoletja

in vidim začetek. Moj rod je isti. Tudi

moja ljubezen je ista, samo jaz sem

drugačna. Ne znam frfotati  kot pepel

oslojenih stoletij, ki se dvigne

samo zato, da se lahko vrne

prekrit mojo ljubezen. Da jo moram

ponovno iskati. Iz roda v roda. Svetloba

je na notranji strani očesa  povsem drugačna,

razkrije precej več od tega, kar

iščem . Zaslepi vse ostale, mene  

ne more. Niti rodu.  Glas s katerim

kličem ljubezen, mi vrača z odmevom.

Vsakič tišji je, drugačen pa ni

Samo jaz sem na drug način ista.

Vem, ljubezen je tu, med nami.

Nisem sama. In nikamor ne grem.

  

Zastavica

Komentiranje je zaprto!