Samo sam se presvukla Samo preoblekla sem se
Ne idem nikuda. Nemam potrebe. Nikamor ne grem. Ni potrebe.
Sav rod je uz mene. Bliskost Ves rod je ob meni. Bližina
ne poznaje razdaljine ni vrijeme. ne pozna razdalje in ne časa.
Stoljeća su prhka poput pepela. Stoletja so prhka kakor pepel.
Kad u njih zakorači moja ljubav, Ko vanje zakoraka moja ljubezen,
potonem do dna, raspršim stoljeća potonem do dna, razpršim stoletja
i vidim početak. Moj rod je isti. in vidim začetek. Moj rod je isti.
moja ljubav je ista, samo ja sam moja ljubezen je ista, samo jaz sem
drugačija. Ne znam lepršati poput drugačna. Ne znam frfotati po
pepela nataloženih stoljeća, što se stoletjih, otovorjenih s pepelom, ki se
digne samo zato da se može vratiti dvigne samo zato,da se lahko vrne
da mi prekrije ljubav. Da je iznova prekrit mojo ljubezen. Da jo ponovno
tražim. Od roda do roda. Svjetlost iščem. Iz roda v roda. Svetloba
u naličju oka je sasvim drugačija, v obličju očesa je povsem drugačna,
raskrije daleko više od onoga što razkrije precej več od tega kar
tražim. Zaslijepi sve druge, mene iščem . Zaslepi vse ostale, mene
ne može. A niti roda. Glas kojim ne more. In tudi ne rodu. Glas s katerim
dozivam ljubav, jekom mi uzvraća. kličem ljubezen, mi odgovarja z odmevom.
Svaki put je tiši, ali nije drugačiji. Vsakič tišji je, drugačen pa ni.
Samo sam ja na drugi način ista. Samo jaz sem ista na drug način.
Znam, ljubav je tu, među nama. Vem, ljubezen je tu, med nami.
Nisam sama. I ne idem nikuda. Nisem sama. in nikamor ne grem.
Hvaaaalaa, Lidija, krasno, prijetno si me presenetila !
Le nekaj pripombic, verjetno si narobe razumela nekatere hrvaške besede, predvsem besedo talog - nataloženo, kar pomeni nekaj kar pada na dno, kar se seseda eno na drugo - nataložena stoljeća, ne vem kako bi to prevedla v slovenščino, ob tem se mi je porodila asociacija na dim - odimljenih stoletij, stoletja, ki se ne vidijo, ni jih več, le pepel so za sabo pustila, ne vem, mogoče se boš v tem kontekstu spomnila še kakšnega boljšega izraza. Druga beseda je naličje pa pomeni druga stran tistega v kar gledamo, recimo list, ki ni isti odzgoraj in odspodaj, ah, ne znam razložiti drugače, vglavnem s tem sem hotela reči, da zunanja svetloba ni ista, kot notranja svetloba, ko obrnemo oči vase.
Samo sam se presvukla Samo preoblekla sem se
Ne idem nikuda. Nemam potrebe. Nikamor ne grem. Ni potrebe.
Sav rod je uz mene. Bliskost Ves rod je ob meni. Bližina
ne poznaje razdaljine ni vrijeme. ne pozna razdalje in ne časa.
Stoljeća su prhka poput pepela. Stoletja so prhka kakor pepel.
Kad u njih zakorači moja ljubav, Ko vanje zakoraka moja ljubezen,
potonem do dna, raspršim stoljeća potonem do dna, razpršim stoletja
i vidim početak. Moj rod je isti. in vidim začetek. Moj rod je isti.
moja ljubav je ista, samo ja sam moja ljubezen je ista, samo jaz sem
drugačija. Ne znam lepršati poput drugačna. Ne znam frfotati kakor
pepela nataloženih stoljeća, što se pepel odimljenih stoletij, ki se
digne samo zato da se može vratiti dvigne samo zato,da se lahko vrne
da mi prekrije ljubav. Da je iznova prekrit mojo ljubezen. Da jo ponovno
tražim. Od roda do roda. Svjetlost iščem. Iz roda v roda. Svetloba
u naličju oka je sasvim drugačija, spodaj očesa je povsem drugačna,
Svetloba obrnjenega očesa? Z notranje strani očesa?
raskrije daleko više od onoga što razkrije precej več od tega kar
tražim. Zaslijepi sve druge, mene iščem . Zaslepi vse ostale, mene
ne može. A niti roda. Glas kojim ne more. In tudi ne rodu. Glas s katerim
dozivam ljubav, jekom mi uzvraća. kličem ljubezen, z odmevom mi vrača. (rod)
Svaki put je tiši, ali nije drugačiji. Vsakič tišji je, drugačen pa ni.
Samo sam ja na drugi način ista. Samo jaz sem ista na drug način.
Znam, ljubav je tu, među nama. Vem, ljubezen je tu, med nami.
Nisam sama. I ne idem nikuda. Nisem sama. in nikamor ne grem.
Hvala ti, draga Lidija!
Lp, breza
ja - NASLAGE so ta beseda :))))
torej, breza, popravljam, hvala za pomoč! Predvsem tam okoli tistega odmeva sem ga res polomila, ni mi bilo jasno, ker nisem vedela, ali je glas osebek ali predmet!
Nikamor ne grem. Ni potrebe.
Ves rod je ob meni. Bližina
ne pozna razdalje in ne časa.
Stoletja so prhka kakor pepel.
Ko vanje zakoraka moja ljubezen,
potonem do dna, razpršim stoletja
.in vidim začetek. Moj rod je isti. Tudi
moja ljubezen je ista, samo jaz sem
drugačna. Ne znam frfotati po
stoletjih, obloženih z naslagami pepela, ki se
dvigne samo zato, da se lahko vrne
prekrit mojo ljubezen. Da jo moram
ponovno iskati. Iz roda v roda. Svetloba
je na notranji strani očesa povsem drugačna,
razkrije precej več od tega kar
iščem . Zaslepi vse ostale, mene
ne more. In tudi ne rodu. Ta mi glas
s katerim kličem ljubezen, vrača z odmevom.
Vsakič tišji je, drugačen pa ni.
Samo jaz sem na drug način ista.
Vem, ljubezen je tu, med nami.
Nisem sama. In nikamor ne grem.
... kako se ti zdi? ...
Lp, lidija
Mislim, da je potrebno frfotanje prisoditi pepel-u kot je to v originalu
Ne znam frfotati kot pepel !!!
stoletnih usedlin (usedlin stoletij/naslag stoletij), ki se
dvigne le zato, da bi se lahko vrnil
in prekril mojo ljubezen
Iz roda v roda. - Iz roda v rod ali po vseh rodovih
Lp, JUR
urednica
Poslano:
25. 04. 2012 ob 10:35
Spremenjeno:
25. 04. 2012 ob 10:38
Smo nekaj dodelovali kar v objavi, avtorica mi je pomagala ; hvala za pomoč tudi tebi, JUR.
LP, lidija
takole je trenutno:
Nikamor ne grem. Ni potrebe.
Ves rod je ob meni. Bližina
ne pozna razdalje in ne časa.
Stoletja so prhka kakor pepel.
Ko vanje zakoraka moja ljubezen,
potonem do dna, razpršim stoletja
in vidim začetek. Moj rod je isti. Tudi
moja ljubezen je ista, samo jaz sem
drugačna. Ne znam frfotati kot pepel
oslojenih stoletij, ki se dvigne
samo zato, da se lahko vrne
prekrit mojo ljubezen. Da jo moram
ponovno iskati. Iz roda v roda. Svetloba
je na notranji strani očesa povsem drugačna,
razkrije precej več od tega, kar
iščem . Zaslepi vse ostale, mene
ne more. Niti rodu. Glas s katerim
kličem ljubezen, mi vrača z odmevom.
Vsakič tišji je, drugačen pa ni.
Samo jaz sem na drug način ista.
Vem, ljubezen je tu, med nami.
Nisem sama. In nikamor ne grem.
Komentiranje je zaprto!