šparočin - "špargljev grm"

boško - gozd

;) enoroki ruj

 Glih po taki boških jih je največ, dobro, da imaš še eno roko in boš še lahko nabiral in smrdel, pa še vreme nam gre na roko, da ni take gužve , ja, je za podvizat, čeprav  tudi Italijani ne spijo po Krasu:)

Lp, adisa

:)

je res, povsod so že ...

saj to je lepo ..., ampak potem sedimo pri Normi in se prisedejo - dva in dve iz Ljubljane ...- ko jih poslušam  se tudi nasmejim, občasno mi postane   hudo. pol se pa sprostijo in začnejo z Normo, kot, da so predpotomci, avtohtoni vsepovsod ... To pa ne gre - špaget se mi sam navije na vilice, ...   da se prej rešim. Pardon. Nič nimam proti turistom. (tudi mene so rodili v Ljubljani)

lp,

in veselo nabiranje špargljev

jure

ma med dežjem jih ni ...

oj, Jure:)

kljub temu, da sem s tega konca, nisem vedela kaj je šparočin;) hvala za razlago:)

v bošk, pa grem skoraj vsak dan:) špargljev bolj malo poberem, ker jih nihče (razen mene) ne mara, da so grjupi (grenki) pravijo;)))

hitro pozdravi roko (prst):)

lp, lea

tule najdete šparglje
 

šparočin je bolj pogovorno - še to za "poznavalce". Tako me je naučila mama mojega prijatelja iz Portoroža - ma so pravi istrijani, tako, da verjamem :)

lp Lea in Adisa  :))

jure

surovi so odlični

surovih še nisem jedla,

samo kisle z jajci in v frtalji

jih je nekaj tudi pri nas:)

poskusi tudi surove - lahko pa jih na sopari - 2 minuti ... s kapljico olivnega ... mnjami :)

Hehe, spremenil si "iz Ljubljane" v "iz Kapitola" ... ma, nismo vsi žabarji turisti, eni še znamo telefon v avtu pustit :)

No, meni jih prinese sodelavec z gorenjske njive ...

lp, okto

hja,

nerodna reč,  nisem hotel izpostaviti nobenega posebej ... Nimam proti nikomur nič (človeku). Tu sem bolj namigoval, da prideš nekam (v naravo po šparglje) in dve sodelavki (kolkor razberem iz njunega klepetanja) se ukvarjata s problemi iz pisarne, s šefom in uno zoprno iz tajništva ... Vse ostalo je okoli njih, le kamna, dreves, in ... ni.  A glej - obe imata polni naročji špargljev. 

seveda vmes vzdihujeta, kako lep dan je, in ta kras ...  tako za intermezzo. Zelenec (kuščar), koštrun, veper in jaz sedimo na pečini in se z nasmehom spogledujemo ... čakamo ... nič... babnici se vsedeta v avto in gresta, s polnimi usti nekih besed, ki nobenega od nas ne opazijo. 

sicer pa: Ljudje, v naravo! povsod!

lp okto in lp

jure

zlomljen prst je pa moj ... sm tako kot lidija pred časom  - levoroki :) počasi tipkam, in sploh se "prehitevam" glede pesmi. Bo naporen tale gips. ;) Glava bi, roka še ..., glava čaka ... evo roke... glava ne ve več - je že ušlo....