znan slikar

velik umetnik

preveč  polnih lun

ni porisal svojega platna

nek dan se tre ljudi ob njegovi

novi edini edincati

dolgo pričakovani sliki

obiskovalci

tipajo evolutivni   smisel

ugibajo vsebino

te še žive

gmote barvne brozge

ki se komajda drži na platnu

slikar  prekine

polemična ugibanja svojih oboževalcev

z razlago vzhičeno riše z rokami po zraku

opisuje;

spoštovani

slika

je moja subjektivna subtilnost

residualen prikaz

moje trenutne telesne resignacije

substanca  srži moje empirije

noči čudovitega druženja

ki jo delim z  vami

 na tem platnu

galerija se tiho prazni

slikar požanje aplauz

poln razumevanja  doživetega

od svojih kolegov

aco ferenc