Zadnji shod dokazuje,

da genocid postaja suicid,

da je uboga družba,

prevzeta od raznoraznih kompjuterskih ukazov,

postala žrtev proletarijata,

preprosto ne najdejo skupnega sovražnika,

ki bi svoje žrtve lahko identificiral,

jih trkal po prsih,

jim razbijal glave,

raztelešal postave,

izdeloval hipohondre,

hendikepe,

pa jih postavil za tekoči trak,

v arestansko fabriko,

jim pumpal možgane,

jih vključeval v opozicijo,

namesto katere stoje stare stavbe sindikalistov,

nevzgojencev in neizobražencev,

v pajzlu neposredne diktature,

...,

naj ljudstvo nagovarja vlado,

bodisi na referendumih,

ali pa kar v Mercatorju,

hud evfemizem,

kje ste to pobrali,

socialna država z oteklimi udi,

odstopanje in šklepetanje,

živi in preživeli,

vsaka predlagana poteza pomeni katastrofo,

vsak gib in vsak zvok ali prizvok,

na bruhanje sili to socialo,

ki bo morda izginila s pomočjo Davida Copperfielda,

a brez povezave s socialo,

brez ustekleničenih laži,

asocialnih učbenikov,

motornega odtenka,

...,

razrahljalo se bo družbeno tkivo,

ostale bodo rastline,

domneve, zanemarljivo majhni in slaboumni meteorologi,

ki fugirajo TV ekrane,

ki delijo breme krivde,

deklaracije delujejo proti vladi,

ta pa se stara,

škoduje delavcem,

pa digitalizira točke,

ujete v trdni temelj razuma,

prekleti meščani,

prekleti proletarci,

pa pustimo sedaj vso to drhal,

pustimo se presenetiti,

pustimo državni policiji,

da s protislovnimi gesli ukrade slepoto semaforiziranih sanj,

to je slovenski fenomen,

fenomen svobodnih poklicov,

fenomen branja hieroglifov,

materialnih zmožnosti,

zakodiranih v kapital,

to je zabloda,

prevara, kršitev, itd.,

prestopek status quo-ja,

nihče se ne zaveda,

nihče si ne upa stopiti na tron,

ker cvika,

kaj mu bo rekel njegov notranji glas,

da bi lahko delal,

ki bi lahko strokovno sledil definiciji,

se družil z ubožcem Obamo,

ki ima poln kufer intelektualcev,

sanja se mu ne...,

poln kufer strokonjakov,

ki uporabljajo hipnotične standarde,

odstotki in dohodki,

ki peljejo v propad,

ponavljam...,

nihče ni parazit,

čeprav je skregan s svojo izmaličeno dobroto,

ki se kakor zrno proletariata potika med Brazilci,

pa še neki kvadrat,

ki ga vidim,

pa še neki birokrat,

ki ga slišim,

pa še neki aristokrat,

ki ga ne prebavljam,

pa še neki mezdni delavec,

ki premore šteti klavirske tipke,

ja, ta je pijanec,

z aligatorjem, narejenim iz gline,

to je najbolj šokantno,

tehnotragika,

plastična folija,

hranjenje po cevki,

hej,

ti boš vedelo,

ti boš poznalo rešitev #1,

zadnji USB ključek,

zadnja serija svilenih zastav,

zadnje napake,

zadnje zmote,

zadnje besede, psovke in kletve,

ja, nekaj..., rad bi pogledal na uro.

Bilban Uroš