Sem brez skrivnosti,
prehajam dneve, noči,
hodim mimo tujcev vsakdanjih,
ki jim ni mar mimoidočega,
tako da sem se navadila
in hodim mimo v istem ritmu,
z očmi uperjenimi v tla,
koder tu in tam zagledam vezalke,
ki odvezane vihrajo na vse strani,
takrat se sklonim, znova naredim vozelj
in grem mimo naprej.
Nimam skrivnosti,
imam le ljubezen,
ki hodi z menoj po korakih,
ki me spremlja na mojem potovanju
povsod kamor grem v srcu.
In srečna sem.
Igor, Hvala Ti.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!