zdrenjava se v taksi
vihaš nos
smrdi ti ?

taksist ti ni všeč !
ogleduješ ga
z očmi ga slečeš
do pasu

srebrne luske mu prekrivajo telo

bojazljivo se stisneš k meni
rad te imam

koga briga kje vozi
avto brzi cesta ponikne
gozd dreves nebotičnikov ljudi

za vedno bi
da skopniva v
črno podzemlje

infrardeče
me žgejo
tvoji nestrpni dotiki

pogled radarja
štejeva kovance
bojazljivo

sistemska napaka
zehaš
zeeeehaš
stegni panožice
čez obzorje
preko enačb
pljujeva v neravnotežje
milijon brstečih neznank
prebadajo naju osi ledenega prostora

zezaš
zeeezaš ?
z zobmi me slečeš
od pasu
daj da stečem
vate čez obzorje

razlijem se
s hitrostjo kačjega pastirja
zev golta
fosiliziraj ta trenutek
taksimeter spredaj
utripa v ritmu tvojega bitja
ostalo je že zgodovina

ultravijolično so obarvani listi
jesen je


skozi režo izplačam
neslišno se odprejo vrata
rumeni napis
se izgubi v pasvet

brezno