Spomnil sem se nate
kot na jate izgubljenih ptic.
Ljubil sem te neopazno
in tega nisi vedela,
čeprav si vedela,
da sem imel zadržane
težnje zaljubljenosti.
Prebijal sem ogenj — led,
toda za govor s tabo,
bil sem prebled.
Mnogokrat se vprašam:
kaj sem takrat razmišljal
in si domišljal?
A prišel sem do sklepa,
da sem sanjal tisto
kar sedaj ustvarjeno
in zapolnjeno v meni ni.
Poslano:
14. 04. 2012 ob 20:27
Spremenjeno:
15. 04. 2012 ob 18:02
V SVETU LJUBEZNI
ni nikjer praznine
še manj pomanjkanja čutil,
le strah da misliš o sebi krivo
zapre v srcu obeh nevidni še ventil.
Zato nikdar, nikoli ne obupaj,
ker čaka te dekle še bolj strašljivo
le tako najdi, da ti zapolnila bo srce.
Hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!