plazil sem se
po tebi
kot mah po skalovju
da bi začutil
kako mrgoli tvoje podkožje
kot da bi dregnil v mravljišče
želel sem se skriti
med tvoje besede
da bi bival med njimi
kot sanjavi prisluh
učil sem te
izgovarjati moje ime
ki je nemo počivalo
v škatli za čevlje
peklo me je
kot dotik lista mlade koprive
hotel sem prosevati skozi tebe
pa sem se razlomil
na tvojih ostrih robovih
in skopnel
kot večerna svetloba
Se mi zdi fajna pesem (glej, glej, še ena ocena...: fajna, imenitna, dragocena... ;)), zaradi cele vrste prispodob, ki se naberejo na dosegu roke prostora, kjer pesem nastaja. Ni treba na primer v Indijo....
Top one pa je vsekakor škatla za čevlje, ki sama po sebi prinese, uf... kaj vse imamo v teh škatlah!?
Mene sicer res ne moti, mogoče pa bi koga vseeno ravno tukaj zbodlo in bi kazalo pri škatli "za čevlje" vsaj misliti o škatli "od čevljev", da je jasno, kako v njej niso več (samo) čevlji...
Lepa, zelo. In tudi meni je škatla za čevlje všeč!
Poslano:
14. 04. 2012 ob 22:30
Spremenjeno:
16. 04. 2012 ob 21:30
Hvala obema, jaz imam polne omare škatel za/od čevlje/v.
Včasih katero presipam tut sem.
Lp, b.
Lepo, da misliš na nas;)
Lp, Lea
Hm, ko vas berem vedno :).
Lp.b.
Jaz veliko raje tebe berem:)
lp,
Poslano:
14. 04. 2012 ob 23:01
Spremenjeno:
16. 04. 2012 ob 21:30
Vidiš tu sma si različna, jaz veliko raje berem tebe. Sebe rad pišem.
, b.
Vidiš, spoštujeva različnost in se fanj razumeva, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!