Sedla sem pod banjanovec
in z vzravnano hrbtenico čakala
na Sidhartino glasbo.
Ples rok,
ki igrajo na sitar
z ravnoprav napetimi strunami.
Glasbo, ki se ne ujema
z molovim zapisom melodije tistih,
ki si umivajo roke,
ko hranijo Kerberja, troglavega psa,
da jim odpira vrata Hadovega podzemlja.
Poslano:
14. 04. 2012 ob 07:32
Spremenjeno:
14. 04. 2012 ob 15:51
Še ena pesem, ki bi (najbrž) lahko (morale?) biti dve. Saj ne, da bi imel kaj posebnega proti prvi kitici, bolj me žuli to, da se druga, ki je pa res "prava", kar izgubi pod gostolenjem prve.
Sem tudi sama razmišljala o tem :)
Kakšen predlog?
Poslano:
14. 04. 2012 ob 16:04
Spremenjeno:
14. 04. 2012 ob 16:05
Bom kar zbrisala zadnji del.
Pozdravile so me note slavca,
Obesile so se na sončevo prejo,
ki je nihala v vetru vse do tal.
Mogoče bom naredila haiku
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!