Pomlad, ti si vlačuga!
Ti se prodaš za denar –
In vlažni in lepki od juga
Ti niti malo ni mar,
Da se mavrica krha ob robu,
Da nebesni obok gnije,
Da izrabljeno sonce grenko sije,
Da tvoje devištvo diši po smogu,
Da so tvoje strasti izrojene.
Pa saj bi mi bilo tudi nocoj
Vseeno, če ne bi hkrati s seboj
Prodala še mene.

Aleksandra Kocmut - Kerstin