Non sogno piu (konec sanj)

[size=14]Ieri. Era possibile sognare. Sopratutto perche La terra era rotonda, calda. I mari tutti sereni, liberi, le stelle brillianti. Alberi spiritosi, cosi grandi. E la musica cantabile, teneramente visibile, profonda. Ormai non sogno piu. Sei arrivato tu. Hai trovato il mare in me? Te l'ho datto. Perche era necessario uccidere le stelle? Urlare, ma non cantare la musica con me, mia poesia? Butare via gli alberi quasi crescutti, livellare la mia terra? Sei arrivato tu. Non sogno piu. [/size] * Lahko sem sanjala, včeraj. Svet je bil zaobljeno topel, vsa morja umirjeno neskončna, drevesa moje zavesti mogočna, glasba v meni spevna, nežna, globoka, močna. Sedaj ne sanjam več. Prišel si ti. Si našel morje v meni? Saj sem ti ga dala ... Zakaj si moral ubiti zvezde, kričati, namesto, da bi pel z mano? Zavreči skoraj dorasla drevesa Zravnati zemljo? Prišel si. Ne sanjam več.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 30. 06. 2008 ob 13:53
  • Prebrano 680 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 235
  • Število ocen: 9

Zastavica