, ni kaj:).  K sreči nas ne boli, ampak boža zvok violine. Čeprav tudi boli od ugodja, to je pa že druga zgodba:).

lp, ajda

Izjemno Jure. Pesem, ki boža, pesniški subjekt pa hodi po robu med nežnostjo violine in trdoto lesa. Kot vse v doživljanju je. Sprejmeš ali pustiš. Seveda se odpirajo še mnogi pogledi, pesem nas sili, da si jih odstiramo!

  Lp, lidija

:) hvala :) za lepa komentarja ...

Morda veš, kdo je rekel: violina je kot ženska ..., mislim, da nekdo od slavnih violinistov, se pa ne morem spomniti.

lp, ajda

Ženska je kot kitara (Fernando Sor - mojster klasičistične glasbe za kitaro).

Ženska je kot berda (DUSANN) - ne igram berde

Najboljše smreke so bosanske. Stradivarka.

Pesmi pa ne razumem, ker nisem intelektualec.

Lp, DUSANN

poglej kaj piše pod skalo ;)

se pravi ... ;)

Lepo, Jure,

spet nekaj, kar mi je v velik užitek brat:)

Ja, užitek do bolečine:)

Hvala!

Lp, Lea

Pesem je mestoma hudomušna, kar mi je všeč. Mestoma je pa ne štekam, kar mi ni všeč.

Ful si pustil praznega prostora. Z moj okus kar malo preveč.

Zdaj si pa predstavljaj. Jaz imam bolj kratke noge, ker pesem berem prvič, ti imaš fejst dolge, ker si pesem napisal. Hočeva priti čez ribnik (pesem) po kamnih. Kako jih boš razporedil. Predlagam ti, da svoj korak umiriš, meni pa dovoliš, da le z rahlimi skoki pridem čez.

A bi šlo?

Lp,

Zalka

jst tudi nimam dolgih nog, pa cel sem bolj droben, a bi te lahko nesel magari štup-o-ramo, kar pa ne verjamem, da pride v poštev ;) Nekateri kamni so tik pod gladino. le vidijo se ne ...  še sam jih moram poiskat ;)  ... Začne(va) z ugrizom, brez tetive - obstanem (sredi jase) in čakam na njen naslednji "korak". Vmes (ko išče - pravo drevo)  spremljam njene premike (se sprašujem kaj "naklepa" -vem da ima še nekaj v mislih). Ko izvem je prepozno za umik. (tetive pa itak ni, in hrast! - bo za violino!, za lok! :) Hrast pada, bolečina popušča ... popusti. Tup! in sem v zemlji. (mogoče to ni bil njen namen, a drevo - direkt name. Zdaj me ne more na živo reinkarnirat - (novi carne je les). (že tetiva je bila kar huda reč). (lok za violino je moja zadnja misel - želja - sanja (ne morem verjet, da sem le uporabil to sanjo:)) ... Ko me ni več - nisem več prisoten z glavo, s svojim življenjem ... le s sanjami (kar je edino, kar zna oživeti in), ki jih prepozna za najvrednejše ko me izkopa(lje). Med časom padanja debla (med pokom in pokom- tup) so se v meni nabrali vsi zemeljski materiali z navodili, kako sestaviti violino. Ko to bere - se nauči in se odloči iz mene narediti violino, s tetivo pa ta pravi lok iz hrastovine. (tetiva ostaja moje meso).  Naredi(va) jo! vse kar ji preostane je da name z mano zaigra. Spet mi daje dušo ... življenje.

majhni skokci:

dotik ki te izčisti izjasni osredišči in vzame

čakaš, ne posegaš - le lepe želje iz strahu pretapljaš

umiritev, ker veš, da si njen (posvečen "projekt")

(zemljo pozna drugače. nesnovno - moje zemeljsko bitje ima bolj organski zapis o vsem zemeljskem ...)

skozi mene zadnji trenutek- izbije najlepšo lepoto - željo, misel o violini ...

najde me drugačnega

zdaj me izkopa-izmije, njen dotik postane tudi njena bolečina - z ljubeznijo gre vame...

ponovno me rodi

povedati ji moram, da še imam dušo ... (igraj name...)

Zalka, hvala za ...  sem se trudil biti, iti dosledno... Ne vem če znam. Sem pa napisal nekako kot teče (ko pa enkrat steče ta "dogodek", se ustvari  krog;)

se že veselim, tvojega komentarja (nalašč sem pisal tako malo, kot en pesnik, da bom imel več dobrega materiala, ko ga še ti enkrat obdelaš, še ti najdeš "pravo drevo" :))

lp J

Jure, bom prišla s svojim razmislekom enkrat čez vikend ... Moram nekaj zgotovit, ker me bodo sicer po glavi.

Lp,

Zalka

:)

Lp,

Jure

odlična empirija, ruj

... kar je, je ...zdaj pa ne tuguj:)

lp

ac

ciao aco,

sej ne tugujem, mi še zmeraj v glavi zvoni in vidim zvezdice :) Nirvana :))

lp

A si naredil domačo nalogo?

joj Zalka, neki sm, sem ti na mejl ...

no, pa naj dodam še tole za hec (čeprav se neka tuga notr omenja - ampak tole je zame čista nostalgija :))