Berem knjigo, obračam novo stran.

Vmes najdem nepopisan list,

le on v njej je najbolj čist,

apokopa je mladostnih dni.

V knjigi listi so zmečkani,

njih prebiram vedno znova

moja življenjska so obnova.

Vsa drhtim, spomin tu oživi.

V brezčasju položim si jo v dlan,

razburjeno srce močneje bije,

serafa kri po venah se razlije

tega opojila nočem se braniti.

Kar med tremolom sem zapisala,

že jutri morda bo povsem odveč.

Al´ se bo dvigal utrip ob soju sveč?

Kdo ve, saj um je tako zdrsljiv. 

gantarivana