UHO

Komaj slutno,
še čez dan nevidno,
v sebe premižano
uho vseslišno zidno:

ki s trdih in ledenih tal
hrup nabiraš v svoj bokal,

ki z oken za zavese dihaš,
se zataknjeno v reže vihaš,

pajkom mečeš mušja krila
v zamahe, ki jih riše svila,

ki curljaš čez ostri čajni duh,
kot plesen mažeš se na kruh,

ki z dna opeke sikaš vame,
da slišim v zadnje te možgane -

(ko mečeš prstne skoke s tipk v ušesa,
s prisluški grizem rezana peresa) -

ostani v beležu vse poletje,
in nič zvonov, le ptičje petje!

Ana Porenta

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Ana Porenta
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)

Pesmi

  • 29. 06. 2008 ob 20:24
  • Prebrano 1214 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 614
  • Število ocen: 19

Zastavica