Ok, bom še enkrat poskusila napisati, kar sem že, pa se mi je zbrisalo, ko sem vmes ocenila pesem. Grrrr.

Tema, ki si jo vstavil/a v pesem je zelo nehvaležen material. To sta dve obsežni filozofski temi, ki sta dobra podlaga za pisanje poezije, nista pa temi, ki se ju lahko v pesmi razčiščuje na tak način.

Menim, da gre za notranji konflikt avtorja, izhajajoč iz konretne izkušnje in tekom premlevanja se avtor distancira od konkretnega konflikta z zunanjim razčiščevanjem, kaj je res, kaj je ljubezen itd.

Poezija ne deluje, će zavzema zunanja in neosebna stališča. Problem, ki ga želi pesnik razrešiti skozi pesem, mora biti ponotranjen in konkreten,  sicer pesem izpade navadno soljenje pameti, neosebno pametovanje, česar pa, roko na srce, nihče nima rad.

Na žalost je tako, da mora pesnik raziskati svojo rano, jo razpreti in neusmiljeno dregati vanjo do neznosnih bolečin, da pride do spodobnega izdelka. Treba se je razgaliti, sleči in pokazati najintimnejše špranje, da ti bodo drugi verjeli, dojeli in vsaj malo čutili tvoje čustvo.

Pesnik se skriva v metaforah, ne v filozofiji.

Predlagam ti, da ohraniš toliko poguma, da ohraniš to pesem na portalu. Vračaj se k njej, prepusti pa se skrbnemu vodstvu urednic, da se bo tvoja poezija razvijala.  Da imaš potencial, priča tvoja druga pesem, ki je boljša in nakazuje smisel za pesnenje.

Zapis Ljubezen ali resnica pa je ... khm. Upam si trditi, da ni pesem. Bolj je izjava in takoj ti lahko povem, da se z njo ne strinjam in jo z lahkoto tudi protiargumentiram. Ampak to nima smisla, ker se mi zdi evidenten primer, kako pesnik rešuje notranji konflikt, ga posploši in pozunanji, da ga lahko sploh artikulira in spravi iz sebe. Pri tem je varen, zakrit in olajšan ... Je povsem naravna stopnja v razvoju pesnenja. Tako pesnenje, kot sem že napisala, ni učinkovito, je pa učinkovito za razvoj avtorja samega.

Zato ti rečem, drezaj se v rane, dovoli si, da boli, ko pišeš in dovoli tudi, da te kdaj rani kritika. Ti pa zagotavljam, da kritike postanejo manj boleče, avtor pa mora imeti v sebi kakšno mazohistično nagnenje, če se hoče razvijati.

Vse to je napisano z zgolj dobrimi nameni in v spodbudo.

Lp, Zalka

PikaStop, lep pozdrav v imenu uredništva, lepo, da si z nami!

Tako .... hmmm, super Zalka, sem hotela Piki nekaj napisat o tem, pa si ti bolje.

Pesem, ki naj bi to bila, ni pesem, pač pa je fajn podlaga za pesem. Avtorica potrebuje skok iz splošnega na konkretno in se osvoboditi pridigarskega stila. Ampak to konkretno naj bo njen pogled, ki naj ga ne bi pisala tako, da bi se bral kot nauk, pouk, nasvet. Ko v pesmih začudim "nadstališče", je pesmi zame konec.

   Da ne nakladam, bom konkretizirala tako, kot da sem avtorica jaz, to, kar je napisano, pa je neka predloga iz katere bom črpala verze, ideje in utrinke za pesem.

PODLAGA:

Med ljubeznijo in resnico je tanka meja.
Tisti, ki si zatiskajo oči pred resnico, bodo imeli ljubezen.
Tisti, ki si zatirajo oči pred ljubeznijo, bodo imeli resnico.
V resnici ni ljubezni in v ljubezni ni resnice.
V ljubezni je le ljubezen.
Resnica nikoli ni tako enostavna.

IZPELJAVA

Rekel si Moja si

kako res

moje oči so bile na stežaj odprte, kor vrata skozi katera še vedno

paradiraš

da sem to kar sem Tvoja

ampak resnica je na tvoji strani

ta resnica pa ni moja

tvoj korak vame je vse kar imam

si lažem

:)

  Lp, lidija

Hvala obema za komentarje, sem vzela na znanje. 

V resnici, ne vem kaj točno počnem, sem pa začutila v sebi nek vzgib.

Lp

Fino, kar nadaljuj!

Ja, tako se začne ...

 In zdaj ne smeš nehat, a ne vidiš, da sva se z Zalko potrudili?

(hec)

  ne, resno, nadaljuj, se že tvojih  nadaljnjih objav.